RAZVIJANJE POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA MLADOSTNIKOV

Pedagoški delavci šole v sodelovanju z Inštitutom za razvijanje osebne kakovosti

Številni strokovnjaki so raziskovali povezavo med občutkom lastne vrednosti in šolskim uspehom. Študije so potrdile, da ima občutek lastne vrednosti enak vpliv na šolski uspeh, kot inteligenčni kvocient. Dobro razvit občutek lastne vrednosti lahko povežemo z visoko storilnostjo, ki se lahko odraža v šolskem uspehu, ustvarjalnosti in sposobnosti vodenja drugih.

»Izraz občutek lastne vrednosti se nanaša na oceno o sebi, ki jo posameznik sprejme in ohranja. Vključuje strinjanje , nestrinjanje in stopnjo, do katere se posameznik čuti vrednega, sposobnega, pomembnega in učinkovitega. Razlikuje se od samopodobe, saj se slednja nanaša na predstavo o sebi, ki pogosto temelji na našem prepričanju o tem, kako nas vidijo drugi. Občutek lastne vrednosti je skupek čustev, ki jih ima posameznik o svojih različnih samopodobah.« (Reasoner, Robert W.: Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov, Inštitut ROK, 1999, str. 8)

Pedagoški delavci in starši smo pripravljeni storiti vse, da bi otroci postali motivirani, odgovorni in ustvarjalni ljudje, ki bodo uspešno obvladovali življenjske izzive. Želimo jim, da bi bili uspešni, zadovoljni in srečni! Na vse to brez dvoma vpliva samozavest, pozitivno samovrednotenje in zdrav občutek lastne vrednosti!

Da bi otrokom pomagali pri razvijanju teh lastnosti, je potrebno ustvariti okolje, ki vzpodbuja krepitev njihovega samovrednotenja in ključnih petih dejavnikov:

• občutek varnosti
• občutek identitete
• občutek pripadnosti
• občutek smiselnosti
• občutek sposobnosti

Razvijanje zdravega občutka lastne vrednosti v otrokovem zgodnjem obdobju je zelo pomembno, saj bo le-ta določal, kako se bo vedel in kako se bo učil. Pri tem je vloga staršev nadvse pomembna in nenadomestljiva!

Kako lahko starši spodbujamo otrokov občutek lastne vrednosti?

• Predvsem z načinom, kako se z njim pogovarjamo,
• s pričakovanji, ki jih do njega izražamo,
• z izkušnjami, ki jih otroku omogočamo.

So pa tudi stvari, ki jih starši ne smemo delati.

• Otroka ne smemo ščititi pred težavnimi situacijami.
• Ne smemo sprejeti njegovega slabo opravljenega dela.
• Ne smemo ga zagovarjati, kadar se znajde v težavah in zanj iskati izgovore.

Kaj lahko dosežemo s krepitvijo otrokovega samovrednotenja?

• izboljšanje motivacije za učenje
• izboljšanje medsebojnih odnosov z vrstniki
• izboljšanje učnega uspeha
• več razumevanja z učitelji in starši
• zmanjšanje tveganih vedenj (kriminal, alkohol, droge)
• zmanjšanje konfliktnih situacij in nasilja
• zmanjšanje disciplinskih problemov
• lažje premagovanje stresnih situacij

Ljudje, ki dosegajo nadpovprečne rezultate na različnih področjih – od znanosti, gospodarstva do umetnosti in športa so ljudje, ki jih odlikuje zdrav občutek lastne vrednosti oz. pozitivno samovrednotenje. Otroci, ki imajo razvit občutek lastne vrednosti, se radi učijo, se dobro razumejo z vrstniki, se veselijo novih izzivov in so zelo motivirani. Takšni otroci postanejo uspešni odrasli ljudje, ki uživajo v svojih dosežkih. Raziskave kažejo, da otroci z nizkim občutkom lastne vrednosti pogosto postanejo neuspešneži, prestopniki ali odvisniki in ne končajo šolanja. Več info na: www.insti-rok.si

Na šoli se je v šolskem letu 2022-23 v projekt vključilo 27 pedagoških delavcev, ki so se izobrazili na tem področju in se bodo sistematično posvetili delu z učenci. Delo bo lahko potekalo na različne načine: individualno, v manjših skupinah ali v razrednih skupnostih. V sodelovanju med starši, Inštitutom in pedagoškimi delavci bomo izvedli predstavitev za starše, pridobili njihovo  soglasje, analizirali vprašalnike, sestavili načrt dela in na koncu izvedli vrednotenje programa. Delo bo potekalo od septembra do junija.

Ljubljana, sept. 2022 

Marjeta Oman, Koordinatorka programa

Projekt: ZMAGUJEMO Z VREDNOTAMI

Na OŠ Miška Kranjca smo vključeni v projekt Zmagujemo z vrednotami, katerega glavni cilj je spodbujanje otrok in mladostnikov k etičnemu vedenju skozi različne aktivnosti. Projekt poteka pod okriljem Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj.

V letošnjem letu bomo poseben poudarek namenili vrednotam, kot so ustvarjalnost, delo, znanje, modrost ter humanost. Dejavnosti bodo zasnovane v sklopu razrednih ur, dnevov dejavnosti, predavanj ter delavnic, interesnih dejavnosti, pa tudi med poukom. Največ pa lahko za otroke naredimo z lastnim zgledom!

Projekt: EKOŠOLA

Osnovna šola Miška Kranjca v šolskem letu 2015/2016 sodeluje v slovenskem programu Ekošole. Njen glavni cilj je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja.
Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše.

Ekoakcijski načrt 2016/17

Zapisala: Nives Pišek

Primer izvajanja projekta v 2. c razredu

Projekt: ZDRAVA ŠOLA

Tudi v šolskem letu 2015/16 je naša šola del slovenske mreže Zdravih šol. Le-ta se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter se usmerja k razvojnim programom za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše.

Programi in projekti, ki jih na naši šoli izvajamo v okviru Zdrave šole so:
–    To sem jaz: 10 korakov do boljše samopodobe,
–    Naj športnik / Naj športnica,
–    Varno s soncem,
–    dnevi dejavnosti podkrepljeni z Zdravo šolo,
–    likovno izražanje na temo nasilja in trpinčenja otrok,
–    rubrika Zdrave šole v Čveki,
–    Streetball,
–    Žogarija,
–    Kuharski krožek,
–    Alpin,
–    prostovoljstvo
–    in še kaj…

Povezava: http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol

SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE 2023/2024

Naša šola tudi v tem šolskem letu sodeluje v evropski »shemi šolskega sadja in zelenjave« s finančno podporo Evropske unije.

Približno 1x tedensko bomo, v tem šolskem letu, učencem razdelili sadje ali zelenjavo izven rednih šolskih obrokov. Pri izbiri dobaviteljev bomo dajali prednost lokalnim pridelovalcem sadja oz. zelenjave.

Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih.

Šola lahko izbira med naslednjimi vrstami SVEŽEGA sadja in zelenjave:

*le posušeni, ne smejo biti praženi, soljeni , kandirani

Šola lahko izbira med tudi med naslednjimi vrstami PREDELANE zelenjave in suhega sadja:

• kislo zelje
• kisla repa
• suho sadje sledečih sadnih vrst: jabolka, hruške, slive, kaki, češnje

Sadje oz. zelenjava bosta na voljo učencem praviloma 1x tedensko.

Na voljo je spletna stran o Shemi šolskega sadja: http://www.shemasolskegasadja.si , ki je namenjena obveščanju javnosti, uporabna je za šole, otroke, starše ter dobavitelje sadja in zelenjave.

FORMATIVNO SPREMLJANJE V PODPORO UČENJU

in

SODELOVANJE V RAZVOJNI NALOGI »USTVARJANJE UČNIH OKOLIJ ZA 21. STOLETJE«

Formativno spremljanje je oblika učnega dela, kjer učiteljevo poučevanje in učenčevo učenje potekata v dialogu. 

Namen formativnega spremljanja je, da učencem zagotovimo optimalen razvoj, učno uspešnost in izboljšanje dosežkov v skladu z njihovimi zmožnostmi. Pri tem želimo spodbuditi učence k razvoju odgovornega odnosa do učenja in lastnega učnega napredka.

Učenci skupaj z učiteljem oblikujejo namene učenja in kriterije uspešnosti s katerimi vrednotijo sebe in sošolce. Pomemben vidik je, da se učijo drug od drugega in svoje znanje širijo, dopolnjujejo in bogatijo. Tako se pri učencih izboljša motivacija za učenje, saj vedo katere namene učenja se morajo naučiti.

S sprotnim spremljanjem učnega procesa učitelj vsakemu učencu pomaga ozavestiti njegovo trenutno znanje. Skozi celoten proces ga ustrezno usmerja. Učitelj z odprtimi vprašanji spodbuja dialog v razredu.

Pri učnem procesu se upoštevajo tudi močna področja in učne potrebe posameznih učencev. Tako učenec osebno prepozna smisel procesa, uveljavi svoje zmožnosti in interese ter ohranja radovednost in ustvarjalnost.

Na Osnovni šoli Miška Kranjca od leta 2014 deluje Tim formativnega spremljanja v okviru razvojnega projekta Formativno spremljanje v podporo učenju, ki poteka na ZRSŠ.

V šolskem letu 2020/21 smo se na povabilo Zavoda za šolstvo vključili v razvojno nalogo Ustvarjanje učnih okolij za 21.stoletje, ki poteka pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Delo razvojnega tima je razvijanje in vnašanje elementov formativnega spremljanja v vsakdanjo pedagoško prakso.

Osrednje prioritete šole za šolsko leto 2022/2023 so:

1. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti 
2. Povratna informacija
3. Samoevalvacija in vrstniško vrednotenje

 Ljubljana, 30. 1. 2023                                                         Zapisala: Mirjam Mavrič

                                                                                   Vodja šolskega razvojnega tima 

Projekt: MOČ BRANJA

MOČ BRANJA (ga. Marjeta Oman)

Branje je eden najkompleksnejših procesov,  ki se dogajajo v človeških možganih. Na razumevanje prebranega deluje vrsta dejavnikov. Starši, učitelji in vsi strokovni delavci smo odgovorni za to, da otroku ponudimo priložnosti, da spozna pomen branja, razume kako pomembno je to za njegovo nadaljnje življenje in razume, da se ljudje med seboj razlikujemo tudi glede na to, kako se učimo, razmišljamo in podajamo mnenje.

V šolskem letu 2016 – 17, smo se na šoli odločili, da bo naša skupna usmeritev poudarjanje pomena branja za razvoj vsakega otroka. V ta namen smo si postavili skupne cilje, ki jih bomo zasledovali v tem šolskem letu in seveda v letih, ki prihajajo. Dogovorili smo se za cilje in strategije, ter pričakovane dosežke, ki jm bomo sledili:

Načrtovali smo mnogo aktivnosti, ki bodo kot rdeča nit povezovale  zastavljene cilje:

• Vsak učitelj pri pouku sledi skupnim ciljem (usvajanje bralno učnih vsebin, poudarjanje pomena branja, razlikovanje med branjem za užitek in branjem za učenje…(
• Obisk slovenskega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana – vzporedno poteka razstava likovnih izdelkov, ki se nanašajo na prebrane vsebine omenjenega avtorja
• november je namenjen staršem – vabljeni na predavanje/pogovor o pomeni branja
• november – na šoli potekajo aktivnosti pod skupnim naslovom Dan knjige
• V razredih nastajajo bralni kotički
• Na hodniku, pred knjižnico nastaja kotiček, ki smo ga imenovali »Knjigobežnica«
• V knjižnici, pred zimskimi počitnicami, poteka akcija »Maček v žaklju«
• Razredne knjižnice/kotički branja
• Okrasitev šole v zvezi s spodbujanjem branja
• Strokovni delavci na pedagoških konferencah vrednotijo doseganje ciljev

Postavili smo si zahtevne cilje. Zavedamo se, da je sledenje ciljev povezano s strokovnostjo, razumevanjem otrokove razvojne stopnje, dolgoročno in odgovorno delo. Želimo si, da bi skupaj s starši vzgojili ljubezen do branja in poudarili neslutene (z)možnosti, ki jih z branjem dosežemo.

Ljubljana, november 2016

Zapisala vodja usmeritve:

Marjeta Oman

IT –  projekti

V letih 2017, 2018, 2019 in 2020 smo se pridružili in uspešno zaključili  program SIO 2020 https://www.arnes.si/sio-2020/

Vpis v sio.mdm sistem

Preko slednjega sistema učencem dodeljujemo arnesov AAI račun ( http://www.arnes.si/storitve/arnesaai/ ). Kaj omogoča arneso AAI račun, si oglejte na naslednji povezavi. Učenec za dostop do orodij Office365 potrebije omenjeni AAI račun. Postopek pridobitve je enostaven. Učenec pristopi do računalničarja (Mišo Krog) in pove, da potrebuje AAI račun, nato pa v nekaj dneh dobi podatke za prijavo.